Domača tanka pizza z rukolo in pršutom

Doma pripravljena pizza na tankem testu je eden tistih obrokov, ki združuje preprostost in razkošje. Ko testo spečemo v domači kuhinji, imamo nadzor nad vsako podrobnostjo – od debeline hrustljavega roba do svežine zelišč. Prav zato se mnoge družine odločajo za vikend peko, ko se za mizo zberejo vsi in si delijo toplo, ravno pečeno površino.

Rukola in pršut sta klasična italijanska spremljevalca, ki pici dodata svežino in slankost. Njuna kombinacija deluje, ker se pekoča zelena listnina ujema z okusom tanko narezanega pršuta. Ko ju dodamo na toplo testo, se okusi razvijejo v harmonijo, ki jo v restavraciji le redko dosežemo.

Tanki list pice se razlikuje od klasične napolitanske po tem, da je testo raztegnjeno skoraj prozorno. Pečeno mora biti v zelo vroči pečici, da se robovi zlato rjavo zapečejo, sredica pa ostane mehka. Za to potrebujemo le nekaj osnovnih sestavin in malo potrpljenja pri vzhajanju.

Peka doma je tudi priložnost za prijetno vzdušje. Moka na pultu, paradižnikova omaka, ki se segreva, in otroci, ki nestrpno čakajo na prvi kos – vse to daje poseben čar sobotnemu kosilu. Takšni trenutki ostanejo v spominu dlje kot okus same jedi.

Skrivnosti tankega testa

Osnova dobre tanke pice je kakovostno testo. Najbolje se obnese moka tipa 00, ki je fino mleta, a tudi navadna pšenična moka z malo zdroba da odlične rezultate. Testo gnetemo dovolj dolgo, da postane gladko in elastično, nato pa mu pustimo počivati vsaj uro ali dve, da se razvije gluten.

Količina kvasa je pri tanki pici drugačna kot pri debelejši. Uporabimo ga manj, da testo ne vzhaja preveč in ohrani tanko strukturo. Namesto hitrega vzhajanja raje izberemo počasno fermentacijo v hladilniku, ki se razteza čez noč. Takšno testo razvije bogatejši okus in ga lažje razvaljamo.

Testo razvaljamo z rokami, ne z valjarjem. Položimo ga na dlan, raztegnemo v zrak in nežno položimo na pekač, posut z malo zdroba ali koruzne moke. Tako se testo ne prime in ohrani zračno strukturo.

Izbira sestavin in priprava omake

Za tanko pico izberemo preprosto omako. Sveži paradižnik, malo česna, ščepec soli, žlička olivnega olja in šopek bazilike zadoščajo. Omako pripravimo na hitro, le toliko, da se sestavine prepojijo. Gosto, industrijsko omako raje pustimo za druge jedi.

Mocarela je sir, ki se najpogosteje znajde na tanki pici. Izberemo tisto, ki se topi v vlečljive niti, a ohrani kremasto teksturo. Za bolj izrazit okus dodamo nekaj žlic parmezana, ki ga naribamo tik pred peko. Sir narežemo na tanke rezine in ga enakomerno razporedimo.

Rukola naj bo sveža in mlada. Liste operemo, osušimo in hranimo v hladilniku do zadnjega trenutka. Pršut narežemo v čim tanjše rezine tik pred serviranjem, da ohrani sočnost in slanost.

Peka v domači pečici

Domača pečica doseže temperature do 250 °C, kar zadošča za tanko pico. V pečico položimo kamen za pico, ki ga pustimo segrevati vsaj trideset minut. Kamen absorbira vlago iz testa in pici podari hrustljavo dno.

Čas peke je kratek – od pet do osem minut. Pico položimo v pečico šele takrat, ko je omaka razporejena in sir položen na vrh. Med peko pečice ne odpiramo, da ohranimo stalno temperaturo.

Ko je pizza pečena, jo takoj vzamemo iz pečice in položimo na leseno desko. Dodamo rukolo in pršut, da sveži listi ne ovenijo. Po želji dodamo še žlico olivnega olja ali kapljico balzamičnega kisa.

Sestavljanje in dodajanje svežih listov

Domača pizza z rukolo in pršutom ima to posebnost, da jo sestavljamo v dveh korakih. Najprej spečemo testo s paradižnikovo omako in sirom, nato pa tik pred rezanjem dodamo hladne dodatke. Ta pristop ohranja svežino in preprečuje, da bi se pršut preveč posušil.

Rukolo porazdelimo v ohlapne šope in jo nežno položimo na sredino pečene pice. Pršut zložimo v mehke gube in ga razporedimo po površini. Po želji dodamo še tanke rezine paradižnika ali posip z naribanim parmezanom.

Vsak kos narežemo z ostrim nožem ali kuhinjskimi škarjami. Pica naj se na krožniku nekoliko ohladi, da se sir ne razlije, a ostane dovolj topla. Postrežemo jo takoj, saj je sveža najokusnejša.

Različice in spremljevalne jedi

Čeprav je klasična različica z rukolo in pršutom že sama po sebi popolna, jo prilagodimo letnim časom. Poleti dodamo sveže fige ali breskve, ki se sladkajo s slanim pršutom. Jeseni posip s tankimi rezinami hrušk doda teksturo. Pozimi se odlično poda kombinacija z radičem.

K pici tankega testa ponudimo preproste priloge. Lahka zelenjavna solata z rukolo, paradižnikom in olivnim oljem je klasična izbira. Kozarec hladnega belega vina ali penečega se prosecca dopolni obrok in ga spremeni v posebno priložnost.

Otroci imajo pogosto radi drugačne različice, zato pri družinski peki ponudimo ločene male pice. Na mizo postavimo skledo narezanih sestavin – mocarelo, pršut, olive, papriko, čebulo – in pustimo, da domišljija vsakega družinskega člana ustvari svojo različico.

Nasveti za popolno tanko pico

• Testu pustite počivati vsaj dve uri oziroma čez noč v hladilniku.
• Pečico in kamen za pico segrevajte vsaj trideset minut pred peko.
• Omako nanesite v tankem, enakomernem sloju, da se testo ne razmoči.
• Sveže dodatke, kot sta rukola in pršut, dodajte šele po peki.
• Režite z ostrim nožem ali škarjami in postrežite takoj.
• Na pekač potresite malo koruznega zdroba za hrustljavo dno.

Pripravite pico skupaj z družino ali prijatelji in izkoristite večer za druženje ob vroči pečici. Delite svoje različice na družbenih omrežjih ter označite naš profil, da skupaj najdemo nove kombinacije okusov. Vsak vaš komentar ali fotografija nas navdihuje, da ustvarjamo še boljše recepte.